Na Filozofski fakulteti pri Dr. Luki Vidmraju iz ZRC SAZU je bil v okviru drugostopenjskega študija zgodovine spisan referat o protestantizmu v Novem mestu, dostopen v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Izsledki študije so pokazali, da je bilo protestantsko gibanje na Dolenjskem močno prisotno. Najmočneje sicer na območju današnje Metlike, Šentjerneja pa tudi v Novem mestu in Žužemberku. Gibanje je pustilo močan pečat predvsem v Novem mestu, kjer evangeličanska cerkvena občina uspešno deluje še danes. Občina je poleg osnovnega pastoralnega dela vedno bolj vpeta tudi v kulturno – zgodovinsko dogajanje Novega mesta. Izsledki referata so med drugim pokazali tudi, da v Novem mestu pravzaprav nimamo niti enega obeležja ali spomenika, ki bi občane ter obiskovalce mesta seznanjal s pomembnimi mejniki protestantizma. Po Primožu Trubarju in Juriju Dalmatinu sta sicer poimenovani ulici v mestu, a skupaj predstavljata zgolj pet stavb, tu je še manjša ploščad Primoža Trubarja ki pa je v okviru Cerkve dobrega pastirja (Mordaxova kapela) na griču Grm. Glede na izsledke referata in tudi sicer glede na izjemno pomembno zgodovinsko obdobje protestantizma na Slovenskem, menim, da bi bilo dobrodošlo, da se v tudi v Novem mestu postavi obeležje temu izjemnemu zgodovinskemu gibanju.
Področje narodne zgodovine, predvem čas nastanka pismenosti in nastanek prvih slovenskih knjig. Postavitev obeležja je dolg, ki ga kot civilizirana družba imamo do polpretekle zgodovine, saj je bila cerkev, kjer bi postavili obeležje po drugi vojni leta 1952 nasilno porušena. Največji izziv pa je dejstvo, da gre za katoliško cerkev, ki je v času vzpona protestantizma dajala zavetje predvsem takratnemu nižjemu plemstvu, ki je z odprtimi rokami sprejamlo ideje Trubarja in Dalmatina. Vlogo cerkve sv. Ane lahko jemljemo kot vzorčni zgodovinski primer ekumenskega gibanja že stoletja pred 2. vatikanskim koncilom. Ker gre za izjemno zgodovinsko in narodnobuditeljsko ter povezovalno vlogo menim, da bi bil čas, da po več kot 500 letih tudi v MO Novo mesto postavimo obeležje temu velikemu zgodovinskemu gibanju.
Predlagam, da se na parceli, kjer je bila v 50-tih letih porušena cerkev sv. Ane v duhu ekumenskega gibanja postavi obeležje v obliki večjega lesenenga križa, ki je simbol tako pravoslavne, katoliške in protestantske verske skupnosti. Poleg navedenega je križ simbol slovenske identitete in njenih vrednot, ki izhajajo iz temeljev krščanstva. Parcela je spomeniško zaščitena, dostopna, izven naselja, poleg gozda in večjega polja. S postavitvijo obeležja se ne posega v arheološko dediščino parcele ali njene okolice, pacela je državni lasti.
Na mestu nekdanje cerkvice sv. Ane bi se postavil večji leseni križ z betoniranim temeljem. Višina križa bi se določila kasneje, vezano na višino nekdanjega zvonika podružnične cerkvice sv. Ane na Grabnu. Višina in razpon bi bil primerljiv s križem, ki je postavljen pri kapeli Božjega groba na Grmu. Vzdrževanje obeležja skoraj ni potrebno. Po postavitvi bi bilo potrebno pleskanje vskaih 5 let oziroma po potrebi.
Dogovor z lastniki parcele, lastnik pa je država upravljalec pa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Dogovor z lastniki sosednjih zemljišč, da omogočijo dostop ob postavitvi. Dogovor z zavodom za spomeniško varsto, da dovoli postavitev obeležja, postavitev v nobeni točki ne nasprotuje varstvenemu režimu parcele. Dogovor o vzdrževanju križa, ki bi ga prevzela komunala Novo mesto.
obeležje bi bilo postavljeno na parc. št. 219/3, k.o. 1482 Ragovo. parcela sodi med nepremično kulturno dediščino, v registru dediščine zavedena pod EŠD 29950, EID 1-29950, ime enote: podružnična cerkev Sv. Ane na Grabnu pri Novem mestu
da, projekt je izvedljiv v nekaj mesecih
vrednost postavitve obeležja je ocenjena na cca 6.000 eur z DDV
